Na Javorniku na Ravnah na Koroškem je 5. oktobra 2026 potekal mednarodni arheološki simpozij Arheologija med Visokimi Turami in Pohorjem: nova odkritja o poselitvi Koroške in Štajerske v bakreni in bronasti dobi. Ob simpoziju je izšel zbornik povzetkov prispevkov, ki predstavljajo nove rezultate raziskav ter pomembno dopolnjujejo naše poznavanje poselitve, gospodarstva in drugih vidikov življenja prazgodovinskih skupnosti na območju jugovzhodnih Alp in zahodnega obrobja Panonske nižine, s posebnim poudarkom na zgodovinskih deželah Koroški in Štajerski, na obeh straneh slovensko-avstrijske državne meje.
Simpozij so organizirali Koroški pokrajinski muzej, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Koroški muzej iz Celovca in Univerzalni muzej Joanneum iz Gradca. Na simpoziju so raziskovalci iz Slovenije in Avstrije predstavili 17 prispevkov, ki so bili razdeljeni na dva tematska sklopa: »Naselbine in poselitev« ter »Grobišča in depojske najdbe«. Uvodno predavanje je imela akademikinja Biba Teržan, ki je orisala pomen prostora med Peco in Pohorjem v bakreni in bronasti dobi.
Spodbuda za organizacijo simpozija so bila nova odkritja na najdišču Javornik na Ravnah na Koroškem, kjer so med letoma 2021 in 2025 potekale obsežne arheološke raziskave, ki so razkrile večfazno prazgodovinsko najdišče. Najstarejši sledovi poselitve izvirajo iz zgodnje bakrene dobe (lasinjska kultura), iz časa med približno 4350 in 4100 pr. n. št. Po daljši prekinitvi je bil prostor ponovno obiskan ob koncu 3. in na začetku 2. tisočletja pr. n. št. (v zgodnji bronasti dobi), intenzivneje poseljen v srednji in na začetku mlajše bronaste dobe, med približno 1500 in 1150 pr. n. št., v manjšem obsegu pa ponovno ob koncu pozne bronaste dobe. Med pomembnejšimi odkritji so doslej najstarejši znani ostanki prosa v Sloveniji, datirani med 1400 in 1150 pr. n. št., ter miniaturna keramična steklenička iz zgodnje bakrene dobe, v kateri so se ohranili ostanki svinčevega karbonata. Ta najdba odpira vprašanje o morebitnem izkoriščanju lokalnih rudnih bogastev že v bakreni dobi. Iz najmlajše faze poselitve, okvirno iz 9. ali začetka 8. stoletja pr. n. št., pa izvirajo tudi ostanki žlindre, ki nakazujejo metalurške dejavnosti.
V prvem tematskem sklopu so raziskovalci predstavili nova spoznanja o poselitvi Koroške in Štajerske v bakreni in bronasti dobi, pridobljena z arheološkimi izkopavanji, radiokarbonskimi datacijami in modeliranjem doslej zbranih podatkov o intenzivnosti poselitve. Posebno pozornost so namenili višinskim naselbinam, med njimi Königsbergu pri kraju Tieschen na avstrijskem Štajerskem, Pečevju nad Bukovljem in Sotinskemu bregu na Goričkem, ter podvodnim raziskavam bakrenodobne koliščarske naselbine v Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Predstavljene so bile tudi raziskave nižinskih naselbin v Šaleški dolini in Graški kotlini ter nova spoznanja o poljedelstvu v bakreni in bronasti dobi. Drugi tematski sklop je bil posvečen grobiščem, pogrebnim običajem in depojskim najdbam, med drugim zakladnim najdbam z avstrijske Koroške, podvodnemu odkritju radiokarbonsko datiranih bakrenih predmetov iz zgodnje bakrene dobe v Hodiškem jezeru ter bronasti zakladni najdbi iz Leda. Simpozij se je zaključil s predstavitvijo votivnih depojev pozne bronaste dobe na Pohorju ter rezultatov novih analiz kemijske in izotopske sestave kovinskih predmetov, namenjenih ugotavljanju izvora uporabljenih surovin.
Prispevki so pokazali pomen celovitega pristopa k preučevanju prazgodovine, simpozij pa je omogočil izmenjavo novih spoznanj, krepitev sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi raziskovalci ter predstavitev rezultatov raziskav širši javnosti.
»Kljub novim arheološkim odkritjem ostajajo mnoga vprašanja o prazgodovinski poselitvi Koroške in Štajerske še odprta. Rezultati, predstavljeni na simpoziju, ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskave in skupne raziskovalne projekte na obeh straneh slovensko-avstrijske meje,« je poudaril dr. Bine Kramberger, član organizacijskega odbora simpozija in raziskovalec Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
Nalagam komentarje …